Batlokwa le bona bjalo ka tše dingwe tša Basotho ba leboa, ba ikgantšha ka setlogo le setšo sa bona. Methopo e laetša gore Batlokwa ba tšwa bogareng bja Afrika. Setšhaba sa Batlokwa se phatlaletše kudu mo e lego gore le dinageng di swana le bo-Zambia ba a hwetšagala le ge e le gore tšhoši e khwibidu (makgowa) a ba bitša gore ke Batoka. Go tleng ga bona ka Afrika Borwa, ba tshetše noka ya Bepe (Limpopo) ba eteletše pele ke baetapele ba madira ka ge bogoši bja bona bo feletše tseleng. Le gona bjalo Batlokwa ba tsene fase ba a nyakišiša ditaba ka moka tšeo di se nago dikarabo ka se sebaka. Batlokwa ba dutše nageng ya ga Sekhukhune le ge ba sa hlwe ba sa gopola gore ke mengwageng e fe ka ge e le bogolo-tala mola go bago bjalo. Go tlogeng moo ba ile thabeng tša ga mogale (Magaliesburg). Gona moo ya ba gona ba thomile go tsošološa bogoši bja bjona. Bao ba di dutšego kgauswi ba re moetapele wa bona e be e le Tabane ka yona nako yeo. Tabane o ile a buša le mosadi wa mokgatla yoo leina la gagwe go thwego ke Mmathulare.
Kgoši Tabane o latetšwe ke Kgwadi yoo Batlokwa ka moka ba tsebago gore ke yena tatago bona, kudu ka mo Afrika Borwa. Seo ga se re gore ke yena a tlhotšego setšhaba se, e no ba gore ke yena kgoši ya mathomo ya Batlokwa ba ba lego ka mo Afrika Borwa, yoo a ilego a ba le maatla kudu. Kgwadi o bušitše ge ba le thabeng tša ga Mogale gomme a latelwa ke morwa wa gagwe yo ba rego ke Sehukhune I. Sekhukhune a latelwa ke Mogweše gomme ka morago go latetše Sekhukhune II. Sekhukhune II o latetšwe ke Mokgalaka gomme ka morago ya ba Molefe. Molefe o latetšwe ke Molatodi ka morago Tshwaane a latela. Go ya ka methopo ya kgauswi, Batlokwa ba rile ge ba tloga mo thabeng tša ga Mogale bale ka thokong ya Hiddelburg. Gona moo (Hiddelburg) go kwagala gore le mašupi a bona a sa bonagala. Go tloga moo, go kwagala gore le ka thokong ya Swatsing le gona ba tsene. Ba fihlile le Standerton, Wakerstroom, bjalo bjalo.
Batlokwa ba rile ge bale gare ga Wakerstroom le Standerton, ba bangwe ba a kgaoga go thoma seripa sa Batlokwa bao lehono re rego ke ba Machaka. E be e se bona ba mathomo go kgaoga. Ba rile ge ba tloga thabeng tša Mogale kua Tshwane gwa kgaoga ba bangwe ba Ga-Matlapeng. Ba Ga-Matlapeng ba ile ba sepelela ka thokong tša bodikela go fihla ge ba tsenela ka nageng ya Botswana. Go dumelwa gore ke bona ba thomilego go dula Gaborone e bile le mošate wa bona e bile lehono ke mošate wa ga Mmangwato. Ge ba tloga moo ke ge Batlokwa ba bantši ba le ka tlase ga ba Ga-Tsotetsi. Ba ba dutšego Botlokwa lehono ba tlogile e le masogana le makgarebe ba le ka tlase ga boetapele bja Masenyane. Ga go tsebege gore o feletše kae. Go bonala ba ile go tloga Standerton ba fetela thokong ya Modimolle. Potšišo e be e le gore 'a naa ge masogana ao le makgarebe a tloga a šia bakgalabje ba be ba gopotše eng dikgopolong tša bona. Ba bangwe bare o ka re be ba sa ipshine mola bontši go gopola gore o ka re ba be gapeletšega go tloga gore ba boele mo setšhaba sa bona se tšwago gona.
Ka fase ga Masenyane, yo go sa tsebego motho gore a ka be a ithobaletše boroko bjo bogolo a etla kae, ba rile ge ba fihla lebowa ba dula lefelong le ba rego ke Mogoto. Lehono Mogoto e bitšwa Zebediela. Mehleng ya ge ba le Mogoto o ka re ba be ba le ka tlase ga Kgoši Mosima. Ke yena a tumilego kudu ka maatla mo e le go gore Motlokwa yo mongwe le yo mongwe wa ka mošate wa ga Kgoši Machaka, o re ge a ihlaloša a fela a re ke yena 'sem angmang wa Mosima'. Go tloga Mogoto ba ile ba sepelela thokong ya Ga-Modjadji mo ba dutšego ka bohlabela bja Duiwelskloof mo ba rego ke Bodupe. Go tloga Bodupe ge ba be ba le ka tlase ga pušo ya Kgoši Khunwana, yo ilego a tshela noka ya Bepe gape a be a bowa. Gona le ba bangwe Batlokwa bao ba tšwago Ga-Machaka ba ya go la Rhodesia ya maloba (Zimbabwe). Re tšea gore ke bona ba setšego morago ka gore, ge ba dutše ba sepela go be go na le bao ba bego ba sa nyake go tšwela pele ka leeto.
Kgoši Khunwana ke yena a tšerego legato la Mosima. O ile a ba le bana bašemane e lego Chaka le Matome bao e bego e le bana ba go belegwa ke mmago setšhaba. Khunwana o rile go hlokofala, ka tlase ga Chaka, ke ge Batlokwa ba dula Morebeng ka thokong ya Soekmekaar e bile ba dula le mehlobo ye mengwe go swana le ba ga Raphahlela. Ba Ga-Raphahlela ba ile ba bušwa ke Batlokwa go fihlile mmušo wa maloba wa kgethologanyo (Apartheid) o hloma makgotlapuso a ditshaba (Tribal Authorities) mengwageng ya bo sekete makgolo-senyane le metšo e masometshela . Kgoši Chaka o ile a ba le bana le mosadi yo mogolo. Mosadi yo mogolo o ile a ba le bana ba babedi e bego e le Mabeba le wa mosetsana yoo a ilego a bitšwa Maebana. Mokadikwa. Mabeba a tšea legato la tatagwe Chaka. Mabeba o rile ge a dutše a buša le yena a ba le morwa yoo leina la gagwe e lego Tsherane. Ka nako ye Mabeba a iketšego badimong ka yona Tsherane e be e tloga e le ngwana kudu. Ka lebaka leo a nama a swarelwa setulo ke rangwane wa gagwe Mokadikwa. Mogolo wa Mokadikwa e lego Pheya o be a setše a ithobaletše ka nako yeo. Tsherane a ba le ngwana Kgwadu (Kgwadi) yo Batlokwa ba Machaka ba itumišago kudu ka yena. Ke gore ka mantšu a mangwe ke Kgadu II. Kgwadu I ke yola a phetšego ge ba sale kua thabeng tša Ga-Mogale. Kgwadu yena o ile a bolawa dintweng ke ba Moletji. Efela ge a tloga o be a na le malapa a mantši a basadi ba ba gagwe. Ngwana a bego a swanetše a tšere legato la gagwe e be e le Lešweni. Go hlokofala ga Lešweni ga go tsebje ke motho le gona bjalo. Ba no e tšea go re a ka be a bolailwe ka gore ga se a ka a kgona go buša.
Ka gore Batlokwa ba be ba setše ba thomile go nyala kua ga Raphahlela, mosadi wa mathomo wa Kgwadu yoo ba bego ba re ke Fedile o be a nyetšwe go tšwa Ga-Raphahlela. Fedile ba ile ba bona gore ka ge monna wa gagwe a hlokofetše ba kgetha monna wa ntlo ye nngwe gore a tle a belegiše Fedile kgoši. Monna wa gona ya ba Mosima II. Mosima II o ile a ba le megabaru kudu a fapana le mamogolo wa gagwe Fedile. Mokgekolo yoo a ba a tšhabela Moletlane. Le ge a be a tšhabile o be a fela a etela ka ge e le gore le ge ba be ba kgaogane e be e sale maloko. Mokgekolo yoo o ile a romela Matebele ao a ilego go fihla yena Mosima a bolaya a mangwe a Matebele ao le ge e le gore o ile a hloka mahlatse ka ge o (Mosima II) ile a tšewa le mosadi wa gagwe ba ya go bolaelwa Maune. Ka morago ga polao yeo ke ge mokgekolo Fedile a bowa. O ile a buša lebaka le letelele ge a bona gore a ka se sa kgona, ke ge a kgetha yo mongwe wa ntlo ya ka mošate gore a buše. Monna yoo ile ya ba Molamo. Molamo e be e sale motho yo moswa kudu ka maatla. Molamo o ile a dirwa kgoši e se bego ya go swarela. Molamo o ile a buša ka morwedi wa Mabeba. O be a nyetše ka ntlong tše dingwe tša bo rangwane 'a gagwe. O be a nyetše Mainabela 'a Mabeba. Molamo o rile pele a e ba le ngwana, gwa ba le monna yo mongwe wa ka mošate le yena a nyaka boetapele. Leina la gagwe e be e le Ngwako 'a Marema. Ngwako o bontšha o be a kwana kudu le maburu a Soekmekaar. Gona moo go ile gwa bale monna yo mongwe wa leburu yoo a ilego a mo romela gore a mmolaele Molamo ka sethunya. Monna yoo o ile a phetha ka wona mokgwa woo.
Molamo o ithobaletše a sena ngwana. Batlokwa ba itia dihlogo e le ge ba kgetha yo mongwe gore e be moetapele. Ba kgethile mokgalabje Motlalagohle e lego yo mongwe wa ntlo tša Kgwadu. Motlalaohle o be a setše a nyetše ka Ga-Mathole mosadi wa gagwe ba re ke Motswapo. Mosadi yo o be a tumile ka gore ke Motswapo 'a Mathole. Bana ba bona e be e setše e le Masenyane. Masenyane o ile a tuma Botlokwa ka leina le Poledi. Moratho wa Masenyane e bile Mokwedi, yo mongwe e bile Makwete. Kgaetšedi ya bona e be e le Šako. Bjalo yo Motswapo ge a nyalwa ke Kgoši Motlalaohle o tlile le dithebele tša gabo tša go neša pula. Motswapo o ile a tšea dithebele tšeo a di fa morwedi wa gagwe e le go Šako. Yena o ile a di šomiša go fihla a hlokofala. Ge e ele bana ba gagwe bona ga se ba ka ba di šomiša le gona bjale go kwala gore di fihlilwe mafarong kua Mangatane. Ka ntle le ntlo ya bo Masenyane go bile dintlo tše dingwe tša kgoši Motlalagohle. Ka mo go bilego le masogana a go swana le bo Mokoto le bo Rampo.
Motlalaohle o rile ge a dutše a buša Ngwako a rotoša hlogo gape (o sa baka boetapele). Ke ge Batlokwa ba setše ba dutše Mphakane. Mphakane ba dutše ba tlišwa ke kgoši Kgwadu ge ba tloga Mabjaneng. Ngwako yena o be a sale Mabjaneng. Ge a bona gore maano a go bolaya Motlalaohle a tla folotša, ke ge a bitša maburu gore ba mmolaele yena. Maburu a ya a phetha taelo yeo ya Ngwako. Ngwako a tloga Mabjaneng a tlo ipea kgoši Mphakane. Bjalo bakgomana ba mošate ba mo tšhaba. Gona mo go be go na le banna ba bangwe ba bogale go swana le Motšila wa Pheega. E be e le yo mongwe wa baetapele ba madira. Taba ye ya go fela ga bakgomana ba mošate e ile ya tshwenya mokgalabje Motšila kudu ka gore go bolailwe Molamo yo e bego e le mogwera wa gagwe. Bakgalabje ba nagana gore mokgalabje yo Ngwako o swanetše a tlošwe setšhabeng. Ba mo dira setlaela ba re mo go yena ka gore ke mo ke yena kgoši ba yo mo tsebiša maburu ka bogoši bja gagwe. Ngwako e be e le mogale wa go hloka bohlale.
Bo Mamafa ba tsogela Leolo go iphihla ka mahlakeng gore ge a tlo feta ba loge maano a go mo tloša tšatšing. Ge ba fihla ka moo Motšila a itira o ka re o lapile kudu gomme ge ba swanetše ba beye dihlabani tša bona gore ba yo nwa meetse Motšila a re yena o tla ba latela. Ngwako wa Marema o bolailwe a sa khunama ka moo go nwa meetse. Ba nama ba kgetha mokgalabje Mosima gore a tšee setulo sa bogoši ka morago ga Motlalaohle. Mosima o ile a gana gomme bakgomana ba re ka gore mokgomana yo mogolo o gana boetapele, ba re gape felo mo ba dirile molato ka gore e bile ba bolaile mogwera o mogolo wa maburu. Ke ge Batlokwa ba tloga ba e ya Mamone ga Sekwati. Ba ile Mamone ba le ka tlase ga Motšila yo a hlokofaletšego gona moo lefaseng la Bapedi. Gona moo ngwana Mabeba Mainamela, mogatša kgoši Molamo a buša. A thuša ke monna wa ga Machaka yoo a bego a tsebega ka gore ke Matome Matšhaba Machaka. Ba rile ge ba dutše gona moo mokgekolo yoo a tla a ba le ngwana ba mmitša gore ke Letheba.
Ba kgethile ngwana wa Motlalaohle yo mmagwe e lego Motswapo. Ba nama ba kgetha yo mongwe wa ka mošate yo a ka bušago. Gona moo gwa nama gwa ba le yo mongwe le yena a baka boetapele yena a tšhelela Letheba mpholo ka dijong. Leina la gagwe e be e le Mokoto. Ge Batlokwa ba tlo tseba gore ke mang, ke ge a tšhabela ka thokong ya Ga-Matlala. Batlokwa ba se ke ba mo lata moo ka gore kgoši Matlala e be e le mogwera yo mogolo wa kgoši Kgwadu. Ba (Batlokwa) ba ile ba romela masogana a ga Sekhukhune gore ba ye Ga-Matlala go yo bolaya Mokoto. Ba a bowa ba bega gore ba phethile.
Mengwaga ge e dutše e feta kgoši Poledi le yena o a tšofala bjalo ba ntlo tše dingwe go swana le bo Rampo, moratho wa Mokoto o be a sa lebanwa ke boetapele ka lebaka la gore o be a setše a le kgojana le setšo sa gabo, a ithutetše boruti kua Moretele. Ka gore ke mo ntlo ya mošate ga e na moetapele, go swanetše gore go tšewe mmago setšhaba. Ba ile ga Raphahlela go yo nyaka mosadi. Ge kgoši a hlokofala ke ge ka mošate go setše go na le masogana a mebedi le mosetsana o tee. Ngwana yoo wa kgoši Puledi a bego a swanetše gore a buše e bile Kgaragara, moratho wa gagwe wa monna ya ba Mamotshana kgaetšedi ya bona e le Masemadi. Go hlokofaleng ga Puledi ka 1925, Kgarara e be e sale moswa kudu. Kgarara o ile a swarelwa ke rangwane 'a gwe. Ke gore a swarelwa ke Matome Jonathan Machaka. Kgarara o ile mola mabaka a lokile a swanetše gore a dule setulong sa bogoši ka 1928, Jonathan a gana go se fologa a re le yena ke bja gagwe. Gona moo diphapano tša ba gona gwa tsoga ntwa ye e tumilego ka gore ke Mvumo le Mohleko.
Ba ga Mvumo ke bo magana go bušwa. Ntwa yeo e ile ya tsenwa le ke makgowa ke ge Jonathan, Lefokwana le Malebogo ba phatlalatšwa. Ba bangwe ba išitšwe Rustenburg le ga Mosehla mola Jonathan yena go kwagala gore o išitšwe motse Kapa. Magoši a be go a buša Botlokwa e be e le a go swarela ka ntle le Kgarara yoo e bego e le kgoši ya nnete ya Batlokwa e se bego moswaredi. Kgarara o rile go hlokofala Mamotshana a nama a swarela bana ba mogolo wa gagwe ka ge e be e sale bana. Setlogo sa Batlokwa ga se felela mo, ka fao re tlile go tlaleletša tshedimošo ye re e kgobokeditšego. Tshedimošo ye nngwe ka Batlokwa e tla latela.
Mathomong
